Alfa je najboljša!

Alfa Romeo Giulia 2.9 V6 Quadrifoglio

Alfa je najboljša!

06.02.2017, Artur Švarc

V slogu utopističnih in znanstveno fantastičnih novel – je možna usodna ljubezen človeka in stroja? Zdaj je.

V svoji dologletni zgodovini spremljanja avtomobilizma se ne spomnim primerka, ki bi požel toliko zanimanja kot strupena gospa v rdečem italijanskega porekla. Alfa Romeo in njen matični koncern sta po dolgih letih suše in tavanja v temi svetu bencinarjev podarila Giulio Quadrifoglio. Avto, ki je premaknil mnogokatere meje in nesporno vrgel rokavico tudi svojemu glavnemu rivalu – BMW-ju. Ali je to ta hip najboljši avto na svetu (pustimo butične superšportnike), ali poseka bavasrskega M3 in še cel kup podobnih vprašanj – vse to ni niti pomembno ob dejstvu, da se je znamka, ki v zadnjih dveh desetletjih ni dobro vedela, kaj bi sama s sabo, vrnila na velika vrata z avtomobilom, ki je izjemna kombinacija estetike, dinamike, mehanike in voznih užitkov.

Dejstvo je, da je strupenjača Quadrifoglio za imidž znamke v dobrem letu naredila več kot vsi modeli od legendarne Alfe 156 naprej skupaj. S tem namenom je bila tudi narejena, saj računati na to, da bo avto z norimi številkami iz tehničnih podatkov postal prodajna uspešnica, niti nima smisla, je pa sporočilo, ki ga ta, bržkone najbolj dovršena Alfa prinaša, nedvoumno – nismo pozabili, smo nazaj in bojte se nas. Ali kot je zapisal Clarkson: »Islandija je v nogometu premagala Anglijo.« Toliko za uvodno filozofijo.

Hudobni aerodinamični kit z aktivnim spojlerjem spredaj (ki pri hitrosti nad 90 km/h ustvarja dodaten podtlak pod Alfo), s prekrasnimi pragovi, iz katerih pronica karbonska letvica, pa karbonski spojler na zadku, velika 19-palčna kolesa, pa ekstremni difuzor na zadku, ki vodi tudi štiri izpušne cevi, pa štiriperesna deteljica na boku – vse to da vedeti, da ne gre za navaden stroj ali bolj plebejsko Giulio za vsak dan. Dodajmo še posebno rdečo barvo in dobimo zagotovo enega najlepših avtomobilov ne samo ta hip, ampak vseh časov. Sploh silhueta je oblikovalcem uspela, milo rečeno, do skrajnosti. Džuli Q je dama, ki jo je veselje gledati, z vseh zornih kotov, manj posrečenega detajla praktično ni.

Dirkaški pedigre iz bogate Alfine zgodovine je še kako prisoten tudi v notranjosti. Zgornji del armaturke z rdečimi šivi, kovinske stopalke in obilica karbona so posrečena kombinacija, ki deluje tako estetsko kot funkcionalno. Tu in tam se sicer pokažejo določene hibe v obliki poenostavljenih stikal ali malce manj prepričljivega kosa plastike, ki na primer pokriva A-stebriček, sama ergonomija pa je vrhunska, sploh ker svoje dodajo še doplačljivi dirkaški sedeži s karbonskim ogrodjem. Pri tem dejstvo, da je zadaj manj prostora za visoke glave, niti ni pomembno. Večina pripomb naših kolegov po svetu leti na čudno postavljena sprednja vrata ali naprej pomaknjen B-stebriček, ki pa v praksi ne moti, nenazadnje preglednost niti malo ne trpi. Ob odličnem sedenju ima voznik na dosegu prijeten in neposreden volanski obroč, ki se stopi z rokami, pri čemer človek postane del avtomobila in obratno. Tista glavna razlika v primerjavi s civilnimi Giuliami je zraven stikala DNA, ki omogoča hudobno nastavitev Race. Da se poslovi vsa elektronska pomoč, ni potrebno poudarjati, prav tako ni potrebno poudarjati, da je to nastavitev najbolje pustiti pri miru, saj je za cestne uživancije dovolj že dinamični način. Ta ob spremenjenem mapingu motorja, nastavitvah diferenciala in še nekaj malenkostih aktivira tudi podtlačno loputo – zvok, ki ga V6 pri prestavljanju izvaja skozi izpušno cev, je ena najlepših možnih simfonij za ušesa. Prestavljanje osemstopenjskega avtomatika z velikimi lopatkami za volanom (ki se na srečo ne vrtita skupj z njim) je najboljši možni približek dirkaških užitkov v civilnem avtomobilu.

Srce avtomobila je 2,9-litrski biturbo Ferrarijevega porekla s 375 kW (510 KM). V prvi in drugi prestavi se ta moč še nekako skriva, potem pa dvojna turbina iz športnega srca privabi furijo moči in užitkov. Motor je tako potenten, da smo se na trenutke šalili, da gre Giulia 100 kilometrov na uro, brez da se sploh dotaknemo stopalke za plin. Nasploh je na ta del potrebno kar malce paziti. 200 km/h boste presegli, brez da bi se tega sploh zavedali, tako lahkotno Giulia namreč pospešuje. No, ročno prestavljanje v D načinu omogoča prehiteti karkoli, kjerkoli in kadarkoli in že naslednji trenutek je lahko Giulia povsem običajno in umirjeno vozilce.

Zahvaljujoč elektronski zapori diferenciala in vektorskemu usmerjanju navora je prva Alfa z zadnjim pogonom po četrt stoletja igrača, kakršne še niste srečali. Tudi na mokri cesti, če se zadek že odloči zaplesati, bo po odklonu v eno smer tam tudi ostal, vse skupaj pa zlahka nadzorujemo s stopalko za plin. Predvidljivo in enostavno je Giulio spraviti pošrek in jo obvladovati kot največji mojstri drifta. In za vse, ki bi malce potarnali nad tršim športnim vzmetenjem, je tu gumb soft, ki prikliče mehkejše blaženje neravnin – presenetljivo dobro in dodelano tudi na slovenskih luknjah. Lega zavoljo nove geometrije vpetja in še nekaj pogruntavščin je tako ali tako brezkompromisna in tako dovršena, da je pravzaprav ne boste izkoristili do skrajnih možnosti. Edini dodatek, ki bi ga lahko pogrešali, so keramične zavore, ki pridejo do izraza v ekstremnih razmerah dirkališč, ki pa jih pri nas tako ali tako ni, pri čemer je samo obnašanje keramike treba vzeti v zakup. Čez noč na mrazu stoječa Alfa s tako ohlajenimi zavorami zahteva nekaj ogrevanja ali predvsem privajanja, preden boste povsem razumeli in izkoristili njihovo delovanje.

Do stotice Giulia Quadrifoglio pospeši v 3,9 sekunde, končna hitrost je dobrih 10 kilometrov čez 300 km/h, na vse to pa je tako ali tako ali tako potrebno gledati z veliko mero zdravega razuma, če ne lahko pri nas zelo hitro ostanete tudi brez vozniškega dovoljenja. Kot zanimivost, na avtocesti nas je ustavila policijska provida in pospremila do prvega izvoza – enkrat (!) lahko ugibate, zakaj.

Šestvaljnik bo ob resnično dinamični vožnji popil okoli 17 litrov, kar je sicer ob avtomobilu, ki je z dodatki stal 102 tisočaka, nepomembno, razen tega, da z 58-litrskim tankom ni ravno naravnana na dolge ture. A tudi tu Giulia osupne – v A načinu z delnim izklaplanjem valjev bo z običajno umirjeno vožnjo in po omejitvah poraba padla na dobrih 9 litrov. Devet litrov! Izmerjenih na 120 kilometrih avtoceste in magistralnih cest. Je sploh kaj, kar je iracionalno in zmoti? Morda cena, ki je pri nas še nekoliko višja kot v bolj avtomobilskih evropskih državah, a če me vprašate – Giulia je vredna vsakega centa.

Da je Giulia Quadrifoglio usodna ženska, verjetno ni treba dvomiti – firbcev in poznavalcev je bilo na vsakem koraku polno, veselje pa smo naredili tudi številnim Alfistom s klasičnimi kodeksi srečevanja na cesti in nikomur nismo odrekli pogovora na temo enega najbolj norih avtomobilov tega stoletja. Dodajte k temu še fotografiranje s strani BMW-jašev, dvignjene palce in vsepovsod izkazano občudovanje, pa je občutek, da vozite nekaj drugačnega in posebnega, popoln.

Glavni rival Giulije je seveda bavarski M3 in ta je, pa je vsakršna debata le še poskus prepričevanja prepričanega, brez slabe vesti, v podrejenem položaju. Že mogoče, da je kakovost izdelave še vedno na strani Bavarcev, a M3 ni niti približno tako igriv in neposreden, kaj šele lahkoten, da o estetiki niti ne govorimo. Na srečo je vse to dobro za razvoj teh super avtomobilov obeh znamk, ki so ob obsedenosti z električno prihodnostjo tako ali tako na poti izumrtja. BMW bo z novo Trojko zagotovo odgovoril, odgovor pa bodo morali spisati precej bolj drzno kot do zdaj.

Giulia Quadrifoglio je izjemen estetski in tehnični dosežek in najbližje, kar je moč doseči v fuziji voznika in avtomobila. Je avto, v katerega se lahko le brezpogojno zaljubiš. V dvajsetih letih mojega dela pri Avtomaniji je to daleč najboljši »civilni« avto, kar sem ga imel možnost voziti – zdaj pa se lahko debata tistih, ki se ne strinjate, začne. A mojega prepričanja, da Giulia ni Shakespearjanska drama queen najstnica, pač pa najbolj usodna ženska v pravem pomenu besede ta hip, ne boste spremenili. 

Komentarji

Za komentiranje se moraš prijaviti.